Zlata mrzlica v digitalni obliki

Če ste še pred letom dni lahko opazili mnogotere teme na finančnih forumih in blogih, ki so vključevale ključno besedo IPO, so te letos postale subjekt arhaike. Nadomestile so jih teme polne obljub, evforije in pričakovanj, začinjene s famozno, najverjetneje kratico leta, ICO. Čeravno (trenutna) ICO industrija meče slabo luč na kriptovalute in drži navzdol evolucijo Ethereuma (ETH), pa je potrebno razložiti, zakaj točno se ustvarjalci žetonov tako mrzlično podajajo na zrcalno sliko poti rudarjev zlata v 19. stoletju.

 
Zagotovljen dobiček za ustvarjalce

Za kreatorje žetonov lahko rečemo, da si zagotovijo finančno neodvisnost že z whitepaperjem, saj vsi določijo, da gre določen odstotek prispevkov takoj v zasebne žepe. Najaktualnejši primer je Tezos ICO, pri katerem bosta zakonca Breitman ob 10% vseh žetonov (tokens) dobila še 8.5% vseh fiat prihodkov. Za informacijo, Tezos je že zbral vsaj 200 milijonov dolarjev.

 
Skorajda zagotovljen dobiček za začetne investitorje

Začetne investitorje bi lahko postavili ob bok ustvarjalcem zgoraj oziroma med zagotovljene dobičkarje, ampak je potrebno zaradi Bancorja uporabiti besedo skorajda, saj je edini ICO v letu 2017, ki ima v tem trenutku negativni ROI. Vsaj 100% ROI po ICOju je v zadnjem času stalnica, določeni žetoni kot je Etheroll (DICE) pa so investitorjem dali tudi 7000%+.

 
Uspeh je možen brez dejanskega produkta

ICO industrija trenutno ni regulirana. Ponavadi bodo vnaprej določena pravila ampak tu se tudi konča. Predstavljena bo ideja projekta, začrtana pot za doseg cilja in potrebni proračun za le-tega. Garancij seveda ni, zbrani prispevki z različnih ICOjev pa se lahko brez težav uporabijo v druge namene. V znanem primeru, ki kroži v kriptosvetu v zadnjem obdobju, so predstavniki nekega podjetja uporabili ICO denar za počitnice v Španiji. Če analizirate še kakšen drug primer kot je kriptovaluta Golem (GNT), ki ima tržno vrednost skoraj pol milijarde dolarjev, lahko ugotovite, da ji je to uspelo brez delujočega samega produkta. Odsotnost regulacije pa tudi pomeni, da ni rigoroznih zahtev za odobritev prve javne ponudbe žetonov kot je to pri prvi javni ponudbi delnic.

 
Odsotnost izkušenj in delovne podlage ni bistvena

Vsa strategija investitorjev pri trgovanju na Wall Streetu bazira na vprašanju, če so člani uprave določenega podjetja sposobni upravljati podjetje. V analizo so med drugim vključeni tudi različni faktorji, od izobrazbe, delovnih izkušenj do psiholoških spremenljivk. Tako kot na Goldmanu Sachsu ne bo na položaju investicijskega bančnika sprejet nihče brez papirja z Whartona ali drugih poslovnih šol Ivy lige, tako tudi ne bo CEO tehnološkega giganta nekdo brez izkušenj. Brez teh atributov, noben resni investitor ne bo dodal teh podjetij na svoj seznam v portfelju. Ampak to v ICO industriji trenutno ne velja. Patientory (PTOY), eden izmed zadnjih ICOjev, ki že pri sami ideji sloni na zelo skeptičnih argumentih in je pri marsikomu, tudi na WallStreet.si, označen za vprašljivega, je zbral 7,2 milijona dolarjev s tržno vrednostjo tudi do 60 milijonov dolarjev. Podjetje z dvakrat večjim tržnim deležem od Intereurope vodi podjetnica, ki nima niti štirih let delovnih izkušenj in je med drugim diplomirala iz smeri Afriške kulture.

 
Produkt lahko temelji na že obstoječi platformi

Velika večina ICO industrije zaradi uporabnosti in manjše zahtevnosti temelji na Ethereumovi platformi, z izdajo ERC20-kompatibilnih žetonov preko pametnih pogodb, s čimer zaradi Ethereumovega protokola pridobijo na varnosti in se izognejo tehnični kompleksnosti. Druga popularna obstoječa platforma je tudi Waves (WAVES).

 
Slika 1: Platforme, na katerih večinoma poteka ICO tekom zadnjih čertletij
Platforme ICO
Vir slike: https://www.smithandcrown.com/token-sale-market-performance/

 
Davki

Področje trgovanja s kriptovalutami je še vedno v začetnem stadiju, zaradi česar mnoge države še niso poenotene glede obdavčenja in same namembnosti kriptovalute. V Sloveniji se Bitcoin ne šteje za denarno sredstvo v smislu 7. točke 4. člena Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (Uradni list RS, št. 58/09, 34/10, 9/11 in 32/12), kot tudi ne za finančni instrument. Pri alternativnih kriptovalutah so zadeve še manj jasne in precej nedoločene. Ker je trgovanje s kriptovalutami logično digitalno, tudi ni večje težave pri lansiranju ICO v državah z bolj ugodnimi pogoji. Švica oziroma kanton Zug je zaradi tega precej popularen, saj ima najnižje davčne osnove.

 
Skorajda vsi investitorji, trgovalci in špekulanti se bodo strinjali, da je v tej panogi najtežji začetek. Zbiranje začetnega kapitala za resnejšo aktivnost je precej dolgoročno in mnogokrat ključni faktor pri samem prenehanju s trgovanjem. Isto je pri ljudeh z odlično poslovno idejo. Resda obstajajo inkubatorji in javni razpisi ampak to na koncu nanese zgolj za kapljo v morju. Ko se dobro analizirata obe strani kovanca, se ugotovi, da je ICO pravzaprav dejansko odličen kickstarter. Če so zahteve za IPO v regulirani ekonomiji rigorozni, mar to pomeni, da so tudi pravični? Enostavnost in dostopnost ICO industrije sta definitivno dobrodošla. A vendarle, mogoče je to v človeški naravi ampak vsak poskus napredka izkoristimo v polni negativni meri, neozirajoč se na posledice. Vse dokler je v naše dobro.

Marsikdo pozabi dejstvo, da regulacija v ICO industriji še ne pomeni, da je to kontradiktorno z enim izmed temeljev primarne ideje o kriptovalutah, torej odsotnostjo regulacije. S preprostim okvirjem pravnih, ekonomskih in obligacijskih pravil bi omejili astronomske zneske in hkrati podjetjem z dejanskimi idejami še vedno omogočili začetni kapital. Kot primer, uvedba lock-up obdobja in dovoljenje 20% letne likvidacije sredstev bi lahko omejila trenutne, nenadne prodajne šoke na borzi.

Idej je veliko, a pohlepnega denarja še več. Če sodimo po finančni zgodovini, bomo žal priča resnejšemu razmisleku o implementaciji pravil šele ob prvem, pravem šoku.

Morda prepozno?

Sodeluj pri debati
(Vaš e-naslov ne bo javno objavljen)