Uvod. Marsikomu se že počasi svita, da povprečna plača komaj zadostuje za mesečne stroške. Kaj šele, da bi uspeli določen odstotek tudi prišparati za večje nakupe ali ugodno upokojitev v prihodnosti. Vedno višji življenjski stroški, depreciacija valute, inflacija … vse to še dodatno oteži delo. Na koncu se vam ne sanja, čemu je tako, saj vsaj petkrat dnevno slišite oglase o naložbenih skladih, delnicah in trgovanju. Resnica je, da jih 80% obupa že na samem začetku, saj se bojijo neznanega. Kar ekonomija tudi je.

Devalvacija, indeksi, premije, različni davki za isti kapital, borzne hiše, … Vse to se sliši precej zapleteno. Bistveno težavo zagledate takoj, ko vtipkate besedo investicija v spletnem brskalniku. Oglasi, plačljivi članki, zapletenost in pomanjkanje vsebin v slovenščini.

Mar se tudi učiti začnemo nekje na sredini, ali gremo od začetka?

In tu ni nič drugače. V teh sekcijah bo investiranje predstavljeno od prve stopničke in po predstavitvi konceptov ter širše terminologije, vam bo jasno, da ni zapleteno in da so višje stopničke vedno bolj dostopne.

Potrebno je naglasiti, da investiranje ni postani-bogat-čez-noč shema. Takih neumnosti tu ne boste videli in samo zapravljate čas. Če želite upravljati svoje osebne finance, ugotoviti bistvo obrestnih obresti in različnih tehnik za boljše strategije, ste na pravem mestu.

Kaj je investiranje? Zavezati denar oziroma kapital v prizadevanju pridobitve dodatnega prihodka ali dobička. Preprosto rečeno, investicija je dana naloga vašemu denarju, da dela za vas. V življenju se je tipično učilo, da je potrebno za denar dobiti službo in delati vsak dan. Vse lepo in prav, dokler ne želimo več denarja. Za več slednjega je potem potrebno delati več ur ampak dan ima omejeno število ur. Človek se potem lahko odloči, da bo stremel k napredovanju ampak tudi to ima končno omejitev. Edino smiselno je, da človek pošlje v dodatne ure svoje delo, ki je v bistvu pravzaprav denar sam. Denar nima omejitev in se ne utrudi.

Delo denarja poveča vaš potencial zaslužka, neodvisno od dejstva, če boste delali nadure ali ne in če vam bo delodajalec ponudil boljši položaj ali ne.

Kaj pa ni investiranje? Investiranje ni igra na srečo. Z investicijo ne stavite na neznan izid v upanju, da mogoče zadanete denar. Hkrati investiranje ni vse kar je povezano z vrednostnimi papirji. Nakup delnice zaradi prebranih nasvetov, da zna vrednost poskočiti, je igra na srečo. Špekulacija in ne investicija. Benjamin Graham je že leta 1934 v svoji knjigi Security Analysis podal bistveno: “Naložbena dejavnost je tista, ki na podlagi temeljite analize obljublja varnost glavnice in ustrezen donos. Operacije, ki ne izpolnjujejo teh zahtev, so špekulativne.”

Obrestno obrestovanje. Četudi se sliši precej čudno in deluje kot pravopisna napaka, je Albert Einstein obrestno obrestovanje uvrstil med največje matematične dosežke vseh časov. Vsi poznamo Pitagorov izrek in π število iz obdobja srednje šole, koliko pa nas pozna obrestno obrestovanje? Poznavanje in uporaba katere od teh naštetih pa lahko bistveno spremeni naše življenje? Prav ta, katero najmanj poznamo.

Obrestno obrestovanje lahko spremeni vaš denar v pravi stroj za ustvarjanje novega denarja. Vse kar potrebujete je čas in ponovno investiranje vaših zasluženih obresti. Več časa posvetite obrestovanju, več končnega izkupička boste imeli.

Praktični primeri:

Če danes vložite 10.000 evrov pri obrestni stopnji 5%, boste na koncu leta imeli 10.500 evrov (10.000 x 1.05). Če se odločite pustiti dobiček na miru, boste pri enaki obrestni stopnji imeli v naslednjem letu 11.025 evrov. Zaradi reinvestiranja prvotnega dobička 500 evrov, ste v drugem letu na njegov račun dobili 25 novih evrov. Pri teh zneskih se to sliši zelo malo ampak je potrebno naglasiti, da za ta dodatni denar niste premaknili niti prsta.

Dodajmo v formulo več časa in recimo, da Marko in Bine želita mirno v pokoj. Oba sta istih let. Marko je začel takoj po končanem študiju pri 25 letih ter investiral 15.000 evrov pri obrestni meri 5,5%. Ko bo dopolnil 50 let, bo imel na bančnem računu 57.200,89 evrov (15.000 x [1.055^25]).

Bine se je odločil kasneje ter pri 35 letih pravtako investiral 15.000 evrov. Ko bo dopolnil 50 let, bo imel na bančnem računu 33.487,15 evrov (15.000 x [1.055^15]). Torej, ker je Marko posvetil več časa naložbi, je na koncu od obresti zaslužil 42.200,89 evrov, Bine pa samo 18.487,15 evrov četudi je investiral isti znesek.

Graf praktičnega primera za investiranje

*Za enostavnost in razločnost sta iz primerov izločena inflacija in časovna vrednost denarja, obresti pa so dodani letno.

Unikatnost ljudi. Ni vsaka pot ista. Vsak posameznik si sam začrta svoje cilje in jim sledi. Če je Warren Buffett vložil milijon dolarjev v določeno delnico, to ne pomeni, da morate tudi vi. Navsezadnje ne pomeni niti, da bo uspešna. Multimilijarder ima svoje cilje, mlad zakonski par s povprečno plačo in z otroci na poti pa svoje.

Skorajda pred vsako pomembnejšo potezo v življenju se dobro razmisli in določi pozitivne ter negativne alineje. Tako je tudi pri investiranju. Bistvenih faktorjev je malo morje in prav na vse je potrebno dobiti odgovor. Koliko lahko vložim, da pri tem ne bo trpel moj vsakdanjik? Sem mlad in lahko špekuliram, koliko tveganja sem pripravljen sprejeti? Sem starejši in želim zgolj ohranjati vrednost prigaranega denarja?

Premožnejši ljudje brez težav odprejo špekulativni portfelj in vanj vložijo 10.000 evrov. Končni rezultat ne vpliva bistveno na njihov vsakdanjik, zgoraj omenjeni zakonski par lahko na račun iste špekulacije izgubi denar za najemnino ali hipoteko. Četudi je veliko faktorjev, obstaja nekaj splošno sprejetih načel.

a) Več imaš, večje tveganje lahko sprejmeš in več volatilnosti sprejmeš v portfeljih.

b) Mlajši si, manj konzervativen si lahko. Izgubo lahko nadomestiš.

c) Starejši si, bolj ti pomeni varnost. Diverzifikacija oziroma razpršenost investicij je ključna.

Pri investiranju ni dokončnih in temeljnih pravil. Tega se je potrebno zavedati, saj nas pripravi na kontradikcijo. V večini primerov je slednja kombinacija pravilnega in napačnega odgovora. Tu ne, saj je lahko kontradikcija v obeh primerih pozitivna. Kot primer, na eni strani imamo lahko investitorja rasti, ki vlaga denar v manjša podjetja, ki ne prinašajo veliko dobička a imajo zaradi rezultatov analiz velik potencial. Na drugi strani imamo investitorja vrednosti, ki vlaga denar v uveljavljena podjetja z dobrim managementom in izplačili visokih dividend. Dve različni, kontradiktorni strategiji in prav obe sta lahko na koncu uspešni.

Vrste investicij. Tako kot je več vrst investitorjev, tako je tudi več vrst naložbenih nosilcev. Vsak ima svoje karakteristike, s katerimi se približamo zadanim naložbenim ciljem.

Obveznica

Je dolžniški vrednostni papir, s katerim se izdajatelj zavezuje imetniku izplačevati obresti in ob dospetju tudi glavnico. Poenostavljeno, denar se posodi podjetju ali državi in slednja ti plača obresti za uslugo in eventuelno tudi sam posojen denar. Bistvo obveznice je njena relativna varnost. Če je kupljena od države z bonitetno oceno AAA, je praktično popolnoma netvegana naložba. Kot taka, ima tudi primerno stopnjo donosa, ki je precej nižja od drugih vrednostnih papirjev, zato je ponavadi cilj pri nakupu obveznice ohranjanje vrednosti sredstev kot pa večji dobiček.

Delnica

Nakup delnice predstavlja del lastništva v delniški družbi kar daje delničarju določene pravice, katerih minimalni obseg določa v Sloveniji Zakon o gospodarskih družbah. Medtem ko obveznice dajo majhne a sigurne donose, so delnice precej bolj nestanovitne. Njihova cena se spreminja iz sekunde v sekundo, iz ure v uro in iz dneva v dan. Zgodi se lahko marsikaj, od neverjetnega vzpona do stečaja in izgube celotne naložbe. Nekatere ne izplačujejo dividend, zato je morebitni dobiček dobesedno odvisen samo od fluktuacije vrednosti. Kot taka z večjim tveganjem, ima tudi primerno višjo potencialno stopnjo donosa od obveznice.

Vzajemni in indeksni sklad

Kljub velikosti sredstev in želji po ohranitvi vrednosti pa nekateri preprosto nimajo znanja, ga stežka pridobijo ali pa jih to področje ne zanima. Rešitev teh zagat je skupni sklad večjega števila investitorjev pod vodstvom profesionalnega managerja, ki za določeno premijo izvršuje prodaje in nakupe vrednostnih papirjev. Teoretično se zaradi prisotnosti strokovne osebe v vzajemnih skladih pridobi večji dobiček od lastnega izbiranja delnic. Mnogi pa si ne morejo privoščiti visokih minimalnih začetnih zneskov za managerje in se odločijo za investiranje v indeksni sklad, s katerim pridobiš takojšno razpršenost, majhne stroške in hkrati ni potrebno lastnoročno izbirati podjetij. Najpopularnejši je S&P 500, ki je sestavljen iz 500 največjih podjetij v ZDA.

Alternativne investicije

Popularne surovine kot sta zlato in srebro, blago, valute (Forex), kriptovalute, nepremičnine, umetniška dela, …

Portfelj in razpršenost. Razumevanje, kako se vrednostni papirji razlikujejo med seboj je bistvenega pomena. Še bolj pa, kako lahko različne karakteristike vrednostnih papirjev delujejo kot eno pri dosegu naložbenega cilja.

Portfelj

Velikokrat se uporabi tudi angleška verzija portfolio. Je kombinacija združenih in poenotenih investicijskih sredstev. V portfelju je lahko vse od nepremičnin do umetniških slik a v financah se predvsem osredotoča na najbolj likvidna sredstva: delnice, obveznice, zakladnice, denar in ekvivalente. Obstaja več vrst portfelja, od agresivnega do zmernega, ključna spremenljivka pa je diverzifikacija oziroma razpršenost. Preprosto, vlagatelj bo imel agresivni portfelj, če bo njegov cilj čim višji donos. Kot vemo, imajo delnice višjo potencialno stopnjo donosa od obveznic, zato se vlagatelji pri takem portfelju osredotočajo na delnice. Vlagatelj bo imel zmerni portfelj, če bo njegov cilj ohranjanje vrednosti in boj proti inflaciji, zaradi česar se bo posvetil varnejšim naložbam, torej papirjem s stalnim donosom kot so obveznice in zakladnice.

Vsa poanta različnih portfeljev je razmerje med delnicami, papirji s stalnim donosom in drugimi sredstvi, torej razpršenost. Diverzifikacija je izrednega pomena in mora biti sestavni del vaše strategije, neodvisno od vašega načina trgovanja.

 
Trije različni portfelji za investiranje

Povzetek

Denar naj dela za vas.

Reinvestiranje obresti vam bo prineslo še večji zaslužek.

Vsak investitor je drugačen, vsi imamo svoje cilje.

Ni pravilne in napačne strategije, vsaka je lahko uspešna.

Vsak naložbeni nosilec ima svoje karakteristike.

Razpršenost mora biti sestavni del vsakega portfelja.

Z razumevanjem teh točk ste zgradili temelje investicijskega znanja in se pripravili na novo poglavje, s katero boste še korak bližje vašemu cilju: Delnice.